Vitamin K

Vitamin K vpliva na presnovo kosti, vezivno tkivo in na delovanje ledvic

Naravni viri vitamina K so: zelje, špinača, kopriva, paradižnik, grah, soja, korenje, kostanj, krompir, rastlinska olja, mleko, sir in alge. Vitamin K spada v skupino vitaminov, ki so topni v maščobah. Lahko ga proizvaja tudi debelo črevo samo ob prisotnosti obdelanega mleka ali jogurta.

Kakšno vlogo ima vitamin K v človeškem telesu?

Vitamin K ima pomembno vlogo pri nastanku protobina, strjevalca krvi. Vpliva tudi na presnovo kosti, vezivno tkivo in pri delovanju ledvic. Tu sodeluje pri vgradnji in presnovi kalcija in je navzoč pri skupnem učinkovanju kalcija in vitamina D. V črevesju pomaga pri pretvarjanju glukoze v glikogen, ki je lahko shranjen v jetrih. Obstajajo namigovanja, da vitamin K lahko zmanjša možnost za nastanek osteoporoze.

vitamin K

Pomanjkanje vitamina K

Primanjkljaj tega vitamina se pri dojenčkih lahko pokaže kot hemoragična bolezen, prav tako pa tudi kot pooperativno krvavenje in hematurija, medtem ko so se pojavili mišični hematomi. Pomanjkanje se lahko pokaže tudi kot vidno krvavenje iz nosu. Pri pomanjkanju vitamina K se kri slabo strjuje. Bolnika ogrožajo spontane krvavitve, če pa se bolnik rani, se mu krvavitev kaj težko ustavi.

Kje dobimo vitamin K?

Vitamin K lahko dobimo s hrano ali pa ga črevesne bakterije ustvarijo same. Dobimo ga v mlečnih izdelkih (jogurt, kefir), v kislem zelju, špinači, ohrovtu, piščančjem mesu, grahu, soji, ... Posebno veliko ga vsebuje zelena listanata zelenjava. Vitamin K se lahko uniči ob zmrzovanju, sevanju in onesnaženju zraka. Vsrkavanje vitamina se lahko zmanjša, če so prisotne pokvarjene maščobe, preveč predelan sladkor, antibiotiki, velik vnos vitamina E ali kalcija in mineralnih olj.

Koliko ga potrebujemo?

RDA priporoča moškim 80 mikrogramov na dan, ženskam pa 70 mi-krogramov. To je minimalen odmerek. V terapevtske namene lahko odmerek zelo naraste, vendar pa je potrebno imeti v mislih stopnjo možnosti za zastrupitev.