Testenine

Energijska vrednost testenin je sicer sorazmerno velika, zato jih uživajmo v zmerni količini

Testenine so pomemben žitni izdelek ter zaradi okusnosti, lahke prebavljivosti in preproste, hitre priprave vse bolj priljubljene tudi pri nas. Uživamo jih lahko za predjed, kot prilogo k mesnim in zelenjavnim jedem, kot samostojno jed ali celo kot poslastico.

 

Žita in žitni izdelki

Žita in žitni izdelki so poleg krompirja pomemben vir ogljikovih hidratov v naši prehrani. Dajejo nam tudi del lahko prebavljivih beljakovin, mineralov in nekaterih vitaminov, predvsem pa zagotavljajo veliko potrebne energije, zato jih vključujemo v dnevno prehrano.

V žitih je približno 75 odstotkov škroba oziroma ogljikovih hidratov, do 14 odstotkov beljakovin, le 2 do 7 odstotkov maščob in okoli 12 odstotkov vlage. Hranilne snovi v žitnem zrnu niso enakomerno razporejene, saj je največ beljakovin, mineralov in vitaminov v kalčku ter zunanjem sloju (otrobih), medtem ko je v notranjosti v glavnem lahko prebavljiv škrob.

 

Testenine iz polnovrednih žit

Z odstranitvijo zunanje luske in kalčka pri predelavi žitnih zrn - to je z luščenjem, mletjem in sejanjem moke - zavržemo velik del beljakovin, mineralov in vitaminov skupine B, E, K in A ter prehranskih vlaknin. Zaradi teh spoznanj se v zadnjem času spet vračamo k uživanju jedi, ki jih pripravljamo iz kaš in moke polnozrnatega žita ter nepoliranega ali rjavega riža.

Naša prehrana bo torej bogatejša in bolj zdrava, če se bomo odločili za uživanje neoluščenih (polnozrnatih ali integralnih oziroma graham) žitnih izdelkov, za ovsene ali druge žitne kosmiče, kaše, ješprenj, polnozrnate vrste kruha in peciva, jedi z dodatkom otrobov, za testenine iz integralne moke in rjavega riža.

 

Zgodovina testenin Zgodovina testenin je Kitajska, od koder jih je s popotovanj v 13. stoletju prinesel v Italijo Marco Polo. Italijani so testenine sprejeli z velikim navdušenjem. Od njih so se širile po vsej Evropi in se priljubile tudi pri nas. Prvo tovarno testenin pri nas so zgradili leta 1925; tako imamo tudi v Sloveniji dolgo tradicijo.

 

Vrste testenin

Poleg navadnih testenin, izdelanih iz pšenične moke ali zdroba in vode, lahko izberemo prehran-sko bogatejše testenine z dodatkom jajc, sojine moke, koruzne moke, pšeničnih otrobov (graham), mleka, zelenjave ali paradižnikovega in korenčkovega soka (testenine različnih barv) in drugih dovoljenih dodatkov. Na trgu je vse več domačih in uvoženih testenin, ki so narejene iz zdroba pšenice durum in vode. Odlikuje jih ta ugodna lastnost, da se ne razkuhajo.
 

Hranilna vrednost testenin

Hranilna vrednost testenin je podobna kot pri drugih izdelkih iz moke. Sto gramov testenin brez jajc ima energijsko vrednost 1541 kJ (367 kcal), z jajci pa približno 1600 kJ (381 kcal). Če testenine vsebujejo še jajca, mleko, zelenjavo, meso itd., je njihova hranilna in biološka vrednost.

Še večja in skupaj s porcijo sadja ali solate dajo popoln dnevni obrok. Energijska vrednost testenin je sicer sorazmerno velika, zato jih uživajmo v zmerni količini, predvsem pa se izogibajmo mastnih omak. Vzrok za debelost je navadno preobilna in nepravilna prehrana, ne pa uživanje testenin. Dober primer za to so naši sosedi Italijani, ki jedo testenine skoraj vsak dan tudi po večkrat, a zaradi tega v povprečju niso debeli.

 

Priprava testenin

Testenine lahko pripravljamo na najrazličnejše načine z raznovrstnimi omakami in dodatki. Najpogostejše so rdeče ali paradižnikove omake, ki spadajo med kraljice omak. Pripravimo jih iz svežih in zrelih paradižnikov, pelatov ali paradižnikove mezge. Nikakor ne smejo manjkati zelišča in začimbe, kot so peteršilj, česen, čebula, žajbelj, poper in druge ter nepogrešljiva bazilika. K paradižnikovi omaki navadno kombiniramo različno meso in mesne izdelke. Zanimive in zelo okusne so tudi testenine z belimi omakami bešamel. Tem dodajamo navadno mlečne izdelke, predvsem smetano in različen sir (gorgonzolo, parmezan, mozzarello, ovčji sir). Bele omake lahko obogatimo z gobami, zelenjavo in drugimi dodatki.

 

Osnovna pravila pri pripravi testenin

Pri pripravi testenin upoštevajmo naslednja preskušena pravila:

• Kuhanje testenin: kuhamo jih v veliki posodi tako, da je na vsakih 100 g testenin približno 1 liter vode, ki jo osolimo z žličko soli,

• Vrela voda: vedno jih damo kuhat v vrelo vodo in jih nekajkrat premešamo,

• Čas kuhanja: ko voda spet zavre, jih kuhamo še toliko časa. kot je označeno na embalaži, oziroma jih med kuhanjem večkrat pokusimo, da jih ne prekuhamo, če čas kuhanja ni naveden,

• Al dente: nikdar jih ne prekuhajmo, saj je skrivnost dobrih testenin trdikavost (»al dente«),

• Pretrde testenine: če ne želite trdikastih testenin, jih po na embalaži označenem času pustite vreti še minuto ali dve dlje,

• Odcetitev: kuhane testenine takoj odcedimo in jih nikoli ne prelivamo z mrzlo vodo, ker je to pregrob poseg, ki jim škoduje in jih shladi,

• Omaka: odcejene testenine takoj prelijemo z omako ali zabelimo s koščkom masla, da se ne sprimejo,

• Žlička olja: pri kuhanju rezancev damo v vodo žlico olja, da se med kuhanjem ne sprimejo.
   

Tako kuhane testenine imajo dober okus, ki ga bo dopolnil še okus izvirne omake in sira.

 

Preberite še članke:

Soja je prava zakladnica beljakovin.

Z redno telesno vadbo do večjega metabolizma.

Holesterol je pomembna snov v človeškem telesu.

 

Tiskalniku prijazno