Plešavost - izpadanje las

S plešavostjo se ukvarjajo in jo proučujejo številne znanstvene institucije

Lasje številnim ljudem dolgo niso več samo v veselje, saj jim povzročajo tudi številne skrbi in preglavice; tako v zvezi z nego, kot zaradi motenj, bolezni in poškodb. Najpogostejše nadloge so: prekomerno maščenje, prhljaj, lomljenje, sivenje in izpadanje las. Na ta ali oni način naj bi bilo dobre tri četrtine človeštva (več kot 80 odstotkov) nezadovoljnih s svojimi lasmi in to kljub napredku znanosti in tehnike.   

 

Kaj danes vemo o laseh?

• Človek ima na glavi od 100.000 do 130.000 las.

• Posamezen las zraste med 0,25 in 0,4 milimetra na dan.

• Plešavost je dedna.

• Izpadanje las povzroča hidrirana inačica moškega spolnega hormona testosterona (dihidrote-stosteron.

• Povečano izgubljanje las je lahko tudi posledica bolezni, stresa in nepravilne prehrane.

• Profesionalna transplantacija las poteka postopoma (v pasovih) in stane od 4.000 do 20.000 EUR.

• Izgubo las pri moških psihologi primerjajo s pojavljanjem gub pri ženskah - oboje zgrabi panika in so pripravljeni storiti (plačati) vse, da bi motnjo odpravili ali vsaj omilili (v Nemčiji porabijo moški na leto več kot 250 milijonov mark za umetna in naravna zdravila, oziroma tablete, kapsule, tinkture in lotione proti izpadanju las).

• Strokovnjaki še vedno verjamejo, da je plešavost povezana z obilico moškega hormona testosterona v organizmu, najnovejše raziskave pa kažejo, da lasni koren plešastih moških bolj intenzivno reagira na koncentracijo moških spolnih hormonov v organizmu.

• Ljudje, ki jim izpadajo lasje, so pripravljeni poskusiti marsikaj in tudi verjeti, da jim pomaga, tako približno 25 odstotkov plešastih zaupa tudi v placebo efekt.

• Približno dva odstotka ljudi vsaj enkrat v življenju trpi zaradi alopecie areate (krožno izpadanje las), ki jo pripisujejo motnjam imunskega sistema v organizmu, zdravijo pa jo z dražilnimi substancami, ki povzročijo alergijo lasišča. in s tem konec imunske pomanjkljivosti (60 odstotkom pacientom spet zrastejo gosti zdravi lasje).

 

Nenadno izpadanje las

Za nenadno izpadanje las je lahko več vzrokov, med drugim: neustrezna in pomanjkljiva prehrana, pomanjkanje sprostitve in spanja, kronični alkoholizem, hormonske motnje, padec imunske odpornosti, pogoste nalezljive in druge akutne bolezni, kronična obolenja, psihična preobremenjenost in stres, pooperativni zapleti in terapije, porod (običajno se v dveh do štirih mesecih lasje regenerirajo in okrepijo), kemoterapija, uživanje nekaterih zdravil ...

Z analizo las je možno ugotoviti motnje in bolezni, povezane z lasmi, pa tudi druge nepravilnosti in obolenja organizma kot celote; vzroke izpadanja, motenj in bolezni las oziroma lasišča, pa je možno ugotoviti tudi s pomočjo krvnih preiskav. Sleherno resno izpadanje las (redčenje las in pojav plešavosti), bolezni, motnje in poškodbe las in lasišča sodi izključno v domeno dermatologa.

 

Glavni vzroki za plešavost Po mnenju strokovnjakov plešavosti botrujejo predvsem: starost, genetski faktor, visoka koncentracija spolnega hormona testosterona v organizmu (pospešuje prhljaj, maščenje las in posledica je slaba prehranjenost lasnega korena), stres, neustrezna prehrana, onesnaženo okolje, hrana in pijača, pomanjkanje gibanja na prostem ipd. Hkrati pa znanosti še ni uspelo dokazati vzročne povezave med poraslostjo telesa in plešavostjo oziroma med plešavostjo in moškostjo.

 

Kdaj na svetu ne bo več plešavosti? 

S plešavostjo (lokalizirana, generalizirana), ki je pogostejša pri moških, se ukvarjajo in jo proučujejo številne znanstvene institucije. Strokovnjaki so, nedolgo tega, ugotovili, da močni, gosti in zdravi lasje dejansko odražajo seksualno potenco moških. Lasje, ki jih je na zdravem moškem lasišču med 100.000 in 120.000, se pri moških obnovijo vsakih tri do pet let (pri ženskah vsakih pet do sedem let). Pri ženskah so lasje vsajeni približno dva milimetra globje kot pri moških (morda je tudi zato plešavost v glavnem problem moških).

 

Preberite še članke:

Katere maščobe potrebuje človeško telo?

Zdravo življenje po tridesetem letu.

Pomanjkanje spanja redi.

 

Tiskalniku prijazno