Holesterol

Holesterol je zelo pomembna sestavina v človeškem telesu, ki ima lahko velik vpliv na naše zdravje

Holesterol je naravna maščoba, ki nastaja v jetrih. V organizmu opravlja številne naloge. Holesterol je sestavni del celičnih membran, izhodiščna molekula za nastanek številnih hormonov, žolčnih sestavin in je nujno potreben organizmu, toda v prevelikih količinah je zdravju škodljiv.

Naloge holesterola v človeškem telesu

Holesterol je pomembna snov v človeškem telesu. Naše telo ga potrebuje za zgradbo celičnih sten, za tvorbo hormonov, kot so kortizon, testosteron in estrogen. Nujen je tudi za tvorbo žolčnih kislin, ki uravnavajo prebavo. Holesterol je pravzaprav sestavni del vsake celice v telesu. Zelo pomemben je za nastanek celičnih membran, pomaga pri tvorbi vitamina D, nepogrešljiv pa je tudi pri tvorbo žolčne kisline, brez katere se prebava ne odvija.

Človeško telo s pomočjo jeter samo ustvarja holesterol

Približno tri četrtine holesterola ustvari človeško telo samo s pomočjo jeter. Preostanek ga zaužijemo z mastno hrano, npr. z mesom ali maslom. Dnevno nastane v telesu 1 do 3 g, s tem pa je pokrita tudi normalna dnevna potreba po njem.

HDL in LDL holesterol

V krvi se holesterol veže na beljakovinske molekule. Pri tem nastajajo različne vrste lipoproteinov:

lipoproteini visoke gostote (HDL - "dobri holesterol"), ki prenašajo odvečen holesterol v jetra, ta pa ga spremenijo in »pošljejo« iz telesa z žolčem;
lipoproteini nizke gostote (LDL - "slabi holesterol"), ki pogosto ostanejo v telesu;
lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL), ki prenašajo trigliceride (kemične sestavine, ki shranjujejo maščobne kisline).

Ni pomembna samo količina holesterola v krvi, pomembno je predvsem razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Medtem ko dobri holesterol varuje žile, pa slabi holesterol poškoduje njihove stene.

HDL - dobri holesterol

HDL odnaša slabi holesterol iz perifernih tkiv nazaj v jetra in tako znižuje skupni nivo holesterola, zato je visoka raven HDL-a zaželena in kaže na ustrezno prehrano in fizično aktivnost osebe. Hkrati HDL preprečuje, da bi prišlo do nalaganja LDL holesterola na žilne stene. Priporočljive vrednosti za HDL v krvi so nad 1.4 mmol/L. Če je skupna količina holesterola v krvi večja kot 230 miligramov na 100 mililitrov krvi, lahko pride do poapnenja žil.

LDL - slabi holesterol

LDL predstavlja kar dve tretjini holesterola, v tej obliki se nahaja odvečni holesterol. Kadar so njegove vrednosti povišane, pomeni, da se LDL pospešeno odlaga v žilne stene (proces ateroskleroze), to pa vodi v bolezni, kot so miokardni infarkt, angina pektoris (bolečina za prsnico), možganska kap, zapore perifernih žil in druge.

HDL ščiti žile, ker spravlja holesterol iz krvi v jetra, kjer se le ta razgradi in nato izloči. Mastni LDL pa holesterol prinaša iz jeter in ga po krvi vozi v celice. Pri tem lahko pride do težav. Če ima celica dovolj holesterola, LDL zavrne. Zato LDL plava po krvi in viša raven krvnih maščob. Končno se oprime žilnih sten ter postavi temelj za asteoskrelozo in srčni infarkt. Priporočljive vrednosti za LDL v krvi so od 2.0 do 3.5 mmol/L.

Kdaj pride do povečanega holesterola v krvi?

Količina holesterola v krvi se lahko poveča zaradi različnih vzrokov: nagnjenost k temu je lahko podedovana, lahko je kriva debelost, nezdrava prehrana, premalo telesne aktivnosti, kajenje, pa tudi starost. Ko nam ugotovijo preveliko količino holesterola v krvi, se začne zdravljenje, ki ni nikoli končano. Lahko se odločimo za tablete ali za zdravo hrano, vendar pozor! Večina zdravnikov je prepričanih, da lahko z zdravo hrano zmanjšamo količino holesterola največ za 15 odstotkov, najbolj nevarna pa so velika nihanja količine holesterola.

Priporočene vrednosti maščob v krvi

skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
trigliceridi: manj kot 2 mmol/l
holesterol HDL: več kot 1 mmol/l:
ženske: več kot 1.4 mmol/l, za moške: več kot 1.2 mmol/l,

Vsakič, ko se vrednost LDL zmanjša za 1 mmol/l, se tveganje za nastanek miokardnega infarkta zmanjša za 2,5 odstotka.

Pomembno je tudi razmerje med LDL in HDL

Treba je vedeti, da za nastanek srčnih in žilnih bolezni ni pomemben le skupen holesterol, ampak tudi razmerje med "slabim" LDL in "dobrim" HDL holesterolom. Večji, kot je delež dobrega HDL, več odvečnega holesterola se izloči iz telesa. Priporočeno razmerje med LDL in HDL naj ne preseže vrednosti 3:1 za dlej časa, ne glede na starost.

Dieta za zniževanje holesterola

Holesterol lahko sprva najbolje uravnavamo kar sami, z redno fizično aktivnostjo, s prehrano, z malo maščobami, opustitvijo kajenja, pitja alkohola ter nefiltrirane kave ter vzdrževanjem primerne telesne teže. Izogibajte se hrani z veliko nasičenimi maščobnimi kislinami (pica, pražen krompir, majoneza, živalska hranila, ..) in uživajte hrano, bogato z balastnimi snovmi (polnovredni izdelki, solata, zelenjava, sadje, ..). Kadar želenih vrednosti maščob v krvi ne uspemo doseči sami, si moramo pomagati z zdravili iz skupin statinov in fibratov. Njihovo jemanje je največkrat doživljenjsko, vendar uspešno zmanjšuje nivo holesterola, ljudje pa jih največkrat dobro prenašajo.

Pomaračni sok in holesterol

Tudi pomarančni sok lahko izboljša stopnjo dobrega holesterola v krvi. Stopnja dobrega holesterola (HDL) se poveča za več kot 20 odstotkov že, če vsak dan spijemo tri kozarce pomarančnega soka. Do zdaj je bilo znano samo, da stopnjo dobrega holesterola v krvi zvišuje zmerno uživanje alkohola (kozarec vina na dan).