Beljakovine - proteini

Beljakovine in njihovi osnovni gradniki - aminokisline

Beljakovine (proteini) so najpomembnejše spojine v živih celicah, saj so nosilke življenja. Celice namreč prejemajo z beljakovinami organske snovi, ki vsebujejo dušik. Brez teh celice ne bi mogle živeti., čeprav bi prejemale s hrano v zadostni meri vse druge beljakovinske snovi.

Beljakovine in aminokisline

Rastline so sposobne proizvajati beljakovine iz anorganskih spojin, v živalskih organizmih pa nasatajajo beljakovine samo iz organskih spojin, imenovane aminokisline. Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Poznamo preko 20 aminokislin, ki se v beljakovinah vežejo v različnih kombinacijah. Zato imajo beljakovine izredno pestro kemično zgradbo in najrazličnejše lastnosti.

Esencialne aminokisline

Esencialne aminokisline so tiste, katerih oranizem ne more izdelati (tvoriti) sam, zato jih moramo vnesti v telo s hrano. Pomanjkanje teh aminokislin pomeni, da telo ne more v popolnosti tvoriti beljakovin. Od 21 poznanih aminokislin je osem od njih esencialnih (pri otrocih devet).

Ostale aminokisline lahko telo proizvede samo, če s pomočjo hrane dobi dovolj hranilnih snovi. Te aminokisline imenujemo neesecialne.

esencialne aminokisline

neesnecialne aminokisline

Izoleucin

Alanin

Leucin

Asparagin

Lizin

Asparaginska kislina

Metionin

Cistein*

Fenilalanin

Glutaminska kislina

Treonin

Glutamin

Triptofan

Glicin

Valin

Prolin

Arginin **

Serin

Histidin **

Tirozin *

* pogojno esencialna aminokislina
** esencialne aminokisline za otroke

Vloga beljakovin v človeškem organizmu

izgradnja in obnova mišičnega tkiva in celic organizma,
rast las, nohtov, kože,
vpliv pri izgradnji hormonov in encimov,
vpliv na imunsko odpornost organizma,
obnavljanje hemoglobina,
sodelujejo pri transportu hranljivih snovi v celice človeškega organizma,
vplivajo na kislo-bazično ravnotežje v krvi,
so pomemben vir energije v organizmu, ko ni na voljo drugih virov (ogljikovi hidrati in maščobe).

Biološka vrednost beljakovin

Ključen podatek, kadar govorimo o beljakovinah je njena kakovost oziroma biološka vrednost. Le ta nam pove, kako dobro lahko telo beljakovino izkoristi, da iz nje zgradi lasten material, na primer mišice ali obrambne celice. Višina biološke vrednosti je odvisna od tega, koliko lastnih beljakovin lahko telo zgradi iz zaužitih. Maksimalno biološko vrednost (blizu 100 %) imajo beljakovine sirotke in materino mleko, jajce (blizu 100 %), govedina (80 %) in soja (70 %). Biološke vrednosti rastlinskih beljakovin imajo nižje vrednosti. Biološko vrednost beljakovin je mogoče dvigniti s kombinacijo različnih belajkovin - živalskih z rastlinskimi.

Viri beljakovin

Hrana živalskega izvora: mleko in mlečni izdelki, vse vrste mesa, perutnina, ribe, jajca - te beljakovine vsebujejo vse esencialne aminokisline, zato so popolne beljakovine oziroma kvalitetne visokovredne beljakovine.

Hrana rastlinskega izvora: po sestavi so nepopolne beljakovine in ne vsebujejo vse esencialne aminokisline. Zato jih je potrebno med seboj pravilno kombinirati. Najpomebnejši izvor rastlinskih beljakovin so stročnice (soja, grah, leča, fižol), žitarice (riž, pšenica) in oreščki.

Kombiniranje beljakovin

Z ugodno kombinacijo beljakovin lahko biološko vrednost tako zelo zvišate, da bo telo iz 100 gramov mešanice ustvarilo 70 gramov lastnih beljakovin. Priporočljive mešanico so: